Vsako podjetje, kot tudi vsak posameznik seveda ima željo po tem, da ustvarja dobiček. Sam dobiček je seveda tisti, ki nas postavlja na zeleno vejo in nam omogoča lagodno življenje. Tako tudi banke na trgu skrbijo za to, da je denar neprestano v obtoku in da so njihovi komitenti zadovoljni z njihovimi storitvami. Same banke pa morajo dobro poskrbeti tudi za to, da premislijo, komu lahko dajejo razna posojila in komu ne.
Slaba posojila so namreč tista, ki bankam ustvarjajo minus. Samo posojilo se smatra za slabo takrat, ko posojilojemalec več kot 90 dni ne plača dogovorjenega obroka ali obresti. Z dobrim posojilom banka seveda dobi obrestne prihodke, ki jih potrebuje bodisi za ustvarjanje dobička bodisi za odobravanje novih posojil. Ko se torej posojilojemalci ne držijo roka plačila, mora banka rezervirati več kapitala, saj domneva, da posojilo ne bo odplačano.
Slaba posojila so tako lahko za banke usodna in je zelo pomembno, da se banka prepriča o tem, da bo njej komitent sposoben plačevati posojilo in jim s tem ne bo povzročal minusa.
Kontroling predstavlja sprotno spremljanje poslovanja
Vsako podjetje, ki se pojavi na trgu, je tam seveda z namenom, da se širi in da ustvarja čim večji dobiček. Pot do tega je seveda dolga in polna trdega dela, a poznamo pregovor, da kjer je volja, je tudi moč. Pomembno pa je, da se podjetje nenehno trudi izboljševati svoje poslovanje.
Kontroling tako predstavlja eno izmed ključnih funkcij poslovanja podjetja, saj mora le tega podjetje opravljati vsaj enkrat mesečno. Tako je podjetje na tekočem, kako samo poslovanje poteka in če so številke zelene, oziroma če je podjetje v dobičku.
Kontroling je torej zelo pomembna funkcija, katero mora vsako podjetje opravljati redno, če želi slediti svojemu poslovanju in če strmi k temu, da se nenehno izboljšuje.