Skeletna gradnja označuje vsako gradnjo, kjer so glavni nosilci bremen na objektih stebri; najopaznejši predstavniki skeletne gradnje so gotovo skeletne hiše in leseni nadstreški. Poleg skeletne gradnje poznamo še masivno gradnjo, pri kateri so glavni nosilni element stene. Pri gradnji objektov iz opeke je masivna gradnja precej bolj enostavna, saj so iz opeke zgrajene stene sicer zelo težke, a hkrati močne. Pravzaprav se njihova strukturna trdnost do neke mere povečuje z obremenitvijo, zato lahko vzdržijo tudi zelo težka bremena, kot so betonske talne plošče in podobno. Na drugi strani je les kot sam material kot nalašč za skeletno gradnjo objektov, kot so leseni nadstreški. Glede na svojo nizko težo (v primerjavi z betonom ali opeko) je izjemno trden in močan, hkrati pa tudi prožen material. Tradicija skeletne gradnje objektov, kot so lesene skeletne hiše, zato sega že več tisočletij nazaj. V Sloveniji imamo celo svojo zaščiteno posebnost – leseni kozolec za sušenje sena, ki je tipičen primer skeletne gradnje z lesom.
Skeletne hiše, ki predstavljajo precejšen delež skeletne gradnje pri nas, so z razvojem in uskladitvijo risarskih in obdelovalnih orodij razvili do potankosti. Programska oprema nam danes omogoča, da so profili določenih obdelovalnih orodij že vračunani v program. Načrtovanje lesene konstrukcije je zato precej poenostavljeno, ker izrisanim objektom, kot so leseni nadstreški, program avtomatsko izriše stične točke in morebitne profile. Nato pridobimo posamezne dimenzijske načrte za vsak del posebej. Sledi le še obdelava na že v naprej predvidenih orodjih in poskusna postavitev objekta. Manjši leseni nadstreški za postavitev ne terjajo veliko časa, večje skeletne hiše pa so bolj časovno zamudne. Vseeno jih je pred postavitvijo na terenu potrebno poskusno postaviti v proizvodnem prostoru in ročno prilagoditi male nepravilnosti. Le tako lahko pri kasnejši postavitvi na terenu računamo na hitro gradnjo, brez nepotrebnih zapletov. Velik delež predstavljenih konstrukcij se da postaviti v le enem dnevu.